23-letna Hrvatica Nelli se je pridružila naši članski ekipi v sezoni 2021/2022. 185 cm visoko podajalko, lahko prepoznate po laseh vedno spetih v visok čop ter po širokem nasmehu. Tako kot večina ostalih deklet iz ekipe, tudi Nelli uspešno usklajuje svoje študijske in športne obveznosti. Več si pa lahko preberete v spodnjem intervjuju.

1. Kdaj si prvič stopila v stik z odbojko?
Odbojko sem začela trenirati pri 9 letih, na prigovarjanje trenerja Borisa Breščića, ki me je vztrajno vabil na treninge. Sprva se jih nisem želela udeležiti, ker je bil balet takrat moja prva ljubezen. Ker sem v tem obdobju precej zrastla, sem tudi sama spoznala, da je bolje, če se začnem ukvarjati s kakšnim drugim športom, kjer bi lahko izkoristila svojo višino. Že v srednji šoli sem ugotovila, da se želim profesionalno ukvarjati z odbojko, vendar mi je zelo pomembno, da hkrati tudi študiram in se še naprej izobražujem. 

2. Opiši svojo najbolj zanimivo odbojkarsko anekdoto.
Spomnim se ene simpatične prigode, ko smo potovali na tekmo v Split. Na poti skozi Liko smo na postanku naleteli na stojnico, kjer so pordajali liški krompir. Soigralka ga je kupila in se na avtobus vrnila s 5 kilogrami krompirja. 

3. Naštej TOP 3 razloge zakaj igrati odbojko.
Odbojka ima veliko več kot le 3 razloge za igranje. Nauči nas timskega dela, vztrajnosti, socialne interakcije, koordinacije...

4. Kaj ti daje motivacijo/inspiracijo, ko imaš slab dan in se ne počutiš zmagovalno?
Ne potrebujem posebne motivacije, ker me odbojka že leta osrečuje in je del mojega vsakdana. Če je potrebno se motiviram tako, da v takšnih situacijah poskušam iz sebe "iztisiniti" največ in na kocu so takšni treningi najboljši. Poleg tega je to dober mentalni trening - da se se iz dna povzdvigneš na vrh.

5. Kakšen nasvet bi dala dekletom iz mlajših selekcij, ki si želijo priti v člansko ekipo?
Nasvet, ki bi ga dala mladim je, da naj bodo vztrajni. Zavedati se morajo, da se bodo med svojo odbojkarsko karierio morali žrtvovati za treninge in tekme. Vikendi ne bodo nikoli prosti, časa za učenje je manj, a se vse kasneje obrestuje. Iz tega se res veliko naučiš. V srednji šoli mi je bilo nekako najtežje, ker sem pogrešala druženje s prijatelji, izpustila sem veliko izletov, celo maturantski izlet. A vedela sem, da se bo v enem trenutku vse poplačalo in, da brez odrekanja ni napredka.

6. Najljubši citat?
 It always seems impossible until it's done.

7. Kateri je tvoj skriti talent?
Peka slaščic, še posebej tiramisu.

8. Najbolj navdušujoča oseba?
Vsekakor je moja mama tista, ki mi je bila vedno največja opora pri vsem.

9. Najbolj spontana stvar, ki si jo kadarkoli naredila?
Najboljši so izleti, za katere smo se dogovorili pol ure prej. Pred Covidom-19 jih je bilo veliko.

10. Kam bi si želela iti, če ne bi bilo nobenih omejitev?
Machu Picchu.

11. Kako zgleda tvoj popoln dan?
Moj popoln dan: Poletje, sredi avgusta, zbudim se okoli osmih, popijem kavo in smoothie...Ob deveti uri sem že na plaži in se kopam. Za kosilo pojem orado, krompir in solato. Nato grem spet na plažo. Popoldne igram odbojko na mivki, še malo se kopam in družim z meni najljubšimi ljudmi. Skratka, poletje, morje, moji ljudje in dobra hrana.

12. Kaj bi lahko jedla do konca življenja, brez da bi se tega naveličala?
Vsi, ki me poznajo vedo, da lahko jem solato na "sto in en način". Lahko bi jo jedla za zajtrk, kosilo in večerjo.

 13. V katerem filmu bi zaigrala, če dobila priložnost?
The blue lagoon.